V zadnjem času se v medijih in družabnih omrežjih vedno pogosteje govori in promovira različne oblike restriktivnega načina prehranjevanja, predvsem veganske prehrane in to tako pri odraslih, kot tudi otrocih. Seveda se vsaka polnoletna oseba sama zase odloči kako se bo prehranjevala in posledično prevzame odgovornost za morebitne posledice tovrstnega načina prehranjevanja, otroci pa tovrstnih odločitev sami ne morejo sprejemati, zato se tovrsten način prehranjevanja pri njih odsvetuje. Posebno previdnost se svetuje tudi pri nosečnicah in doječih materah.
Dejstvo je, da človek, predvsem pa otrok za svojo normalno rast in razvoj potrebuje tudi kvalitetna živila živalskega izvora. O tem sploh ni dvoma.
Seveda pa imamo na drugi strani vrsto strokovnjakov in strokovnih združenj, ki govorijo ravno nasprotno, torej da so različne restriktivne oblike prehrane, med katere sodi tudi veganska prehrana, popolnoma zadostne tako za nosečnico, doječo mati kot tudi otroka.
V nadaljevanju bom zelo na kratko predstavil zakaj restriktiven način prehranjevanja ni ustrezen kadar govorimo o prehrani nosečnic, doječih mater in predvsem otrok. Pri razlagi se bom omejil na področje prehrane in ne tudi na vidik etike do živali in varovanja okolja, kar sta sicer dva najpogostejša razloga za veganski način prehranjevanja.
Skratka danes vemo, da ima prehrana izjemno pomembno vlogo v našem življenju in življenju naših potomcev. Prehrana je namreč najpomembnejši dejavnik okolja, ki vpliva na izražanje naših genov, kar imenujemo tudi prehransko programiranje. Z ustrezno prehrano se lahko izognemo marsikateri kronični nenalezljivi bolezni oziroma na drugi strani lahko z neustrezno prehrano celo pospešimo nastanek omenjenih bolezni. Kot je navedeno že na prvi strani moje spletne strani je prehransko programiranje predvsem pomembno v prvih 1000+ dneh življenja, kamor štejemo čas 3 mesecev pred načrtovano nosečnostjo, čas nosečnosti in dojenja ter prvi 2 leti življenja otroka. V tem času je ključnega pomena zdrava in uravnotežena prehrana katere del so tudi živila živalskega izvora. To je tudi »okno«, ko se otroku najlažje privzgoji zdrave prehranske navade, ki mu ostanejo za celo življenje. Zdrave prehranske navade posledično zmanjšajo tveganje za razvoj prekomerne telesne mase, diabetesa, povišanega krvnega tlaka, bolezni srca in ožilja in presnovnih bolezni, tako pri otroku, kot kasneje pri odraslemu človeku. Zdrava in uravnotežena prehrana vpliva celo na naslednjo generacijo potomcev.
Veji znanosti, ki preučujeta vpliv prehrane na človeka sta nutrigenetika in nutrigenomika. Omenjena veja znanosti je že podala odgovor na to da imajo določeni ljudje bistveno večje biološke zahteve po uživanju živil živalskih izdelkov kot drugi, prav vsi pa dejansko za svoje optimalno delovanje telesa potrebujejo uživati živila živalskega izvora. Prav tako nekaterim dejansko ne odgovarja rdeče meso, spet drugim ne belo in tretjim ne ribe. Sedaj tudi vemo, da imajo zaradi svoje genetike določeni ljudje večje tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni, če uživajo rdeče meso, vendar če ga zamenjajo za npr. ribe, tega tveganja nimajo več. Literatura podaja še več tovrstnih primerov, med drugim tudi ugotavljajo, da določena živila rastlinskega izvora lahko povečujejo zdravstvena tveganja pri posamezniku. Skratka zadeva je kompleksna in niti približno črno-bela, kot radi poudarjajo ljudje, ki so zagovorniki restriktivnega prehranjevanja. Zaradi velikega napredka v znanosti prihaja da sprememb obravnave posameznika tudi v medicinski in prehranski stroki, odpira se popolnoma novo obzorje obravnave posameznika – govorimo o personalizirani prehrani.
Za konec bi rad poudaril, da ne mislim prepričevati prepričane, vseeno pa imam tako strokovno kot moralno dolžnost, da opozarjam na problematiko restriktivnega načina prehranjevanja pri nosečnicah, doječih materah in predvsem otrocih. »Čas« bo pokazal kateri način prehranjevanja je primernejši, sem pa močno prepričan, da restriktiven način prehranjevanja za človeka pač ni primeren.
V kolikor starši kljub odsvetovanju vztrajajo pri vegetarijanski prehrani se svetuje, da se dobro izobrazijo kako pravilno in ustrezno nadomeščajo živila živalskega izvora. V ta namen so izšla tudi ustrezna praktična navodila za starše. Poleg tega se svetuje izvajanje rednih kontrol pri pediatru in po potrebi tudi kliničnemu dietetiku z ustreznimi znanji.
- Kravje mleko ali sojin, ovsen, mandljev napitek? (RTVslo.si, april 2022)
- V čem je prednost kravjega mleka, v čem pa rastlinskih napitkov, kot so sojin, ovsen, rižev, mandljev napitek? (RTVslo.si, april 2022)
- Preverjeno: Tako (ne)zdravi so veganski hamburgerji (Maribor24, 2021)
- Dojenčki in otroci naj jedo tudi meso (UNICEF, 2021)
- Zato morajo dojenčki in otroci jesti meso (Bibaleze.si, 2021)
- Ali je veganska prehrana primerna za dojenčka? (Frutek.si, 2019)
- Odrasli imajo svobodno voljo, otroci ne (Delo.si, 2018)
- Jesti meso ali ne? Vegani in mesojedci vsak na svojem bregu. Kdo ima (bolj) prav? (24ur.com, 2017)
Priporočam tudi branje objektivnega prispevka na temo veganske prehrane, ki ga je pripravila angleška televizijska hiša BBC.
V kolikor kljub temu oseba vztraja na restriktivni rastlinski prehrani se svetuje še upoštevanje nekaterih tujih priporočil za matere in njihove otroke.
