Dobra prehranjenost omogoča boljše celjenje sluznice. Zato morajo otroci med zdravljenjem rakave bolezni vsak dan uživati hrano, ki je beljakovinsko in energijsko ustrezna. Absolutno se odsvetuje eksperimentiranje s kakršnimi koli dietami, ki niso medicinsko indicirane, kot je npr. dieta za “izstradanje raka”, veganska prehrana in druge.
Pogosta težava, ki se lahko pojavi med kemoterapijo ali po končanem ciklusu zdravljenja je sprememba apetita. Določena hrana postane bolniku nenadoma neokusna. V tem primeru pomaga, če si otroci izbirajo hrano po želji, če jedo večkrat manjše obroke hrane blagih okusov in če se med hranjenjem njihova pozornost usmeri proč od same hrane npr. poslušanju pravljice, ki mu jo bere starš.
Telesna masa otroka se med zdravljenjem stalno nadzoruje. Prvi ukrep pri
izgubi telesne mase ali neješčnosti je dodatna kalorična obogatitev hrane, kar storimo z dodatkom maščobe ali rastlinskih olj. Če to ne zadošča, se svetuje uvedba enteralnih pripravkov, ki jih otrok zaužije. Če tudi ta ukrep ni zadosten, se otroku uvede nazogastrična sonda (cevka skozi nos v želodec). Pri prehranski podpori z enteralno prehrano na dolgi rok se svetuje uvedba hranilne cevke preko trebušne stene neposredno v želodec, kar imenujemo tudi gastrostoma.
Če prebavila ne delujejo ali enteralna prehrana ne zadošča, lahko bolnika hranimo tudi preko venskega dostopa s parenteralno prehrano (hrano dovajamo v žilo).
Telesna masa se običajno normalizira šele po prenehanju zdravljenja.
Ko otrok kot del kemoterapije prejema kortikosteroidna zdravila, se pogosto zelo poveča njegov apetit. Otrok se lahko prehodno precej zredi. V času terapije s kortikosteroidi naj se bolnik izogiba uživanju sladkarij in sladkih pijač ter zelo mastnim in slanim živilom. Prehrana naj bo čim bolj podobna načelom zdrave in uravnotežene prehrane.
- Ko otrok zboli za rakom (Celjska Mohorjeva družba, 4. izd., 2018)
