Dobra prehranjenost omogoča boljše celjenje sluznice. Zato je potrebno med zdravljenjem rakave bolezni vsak dan uživati hrano, ki je beljakovinsko in energijsko ustrezna. Absolutno se odsvetuje eksperimentiranje s kakršnimi koli dietami, ki niso medicinsko indicirane, kot je npr. dieta za “izstradanje raka”, veganska prehrana in druge.
Pogosta težava, ki se lahko pojavi med kemoterapijo ali po končanem ciklusu zdravljenja je sprememba apetita. Določena hrana postane bolniku nenadoma neokusna. V tem primeru pomaga, če si izbirajo hrano po želji, če jedo večkrat manjše obroke hrane blagih okusov in če se med hranjenjem njihova pozornost usmeri proč od same hrane npr. pogovor, gledanje televizije ipd.
Telesna masa se med zdravljenjem stalno nadzoruje. Prvi ukrep pri
izgubi telesne mase ali neješčnosti je dodatna kalorična obogatitev hrane, kar storimo z dodatkom maščobe ali rastlinskih olj. Če to ne zadošča, se svetuje uvedba enteralnih pripravkov. Če tudi ta ukrep ni zadosten, se uvede nazogastrična sonda (cevka skozi nos v želodec). Pri prehranski podpori z enteralno prehrano na dolgi rok se svetuje uvedba hranilne cevke preko trebušne stene neposredno v želodec, kar imenujemo tudi gastrostoma.
Če prebavila ne delujejo ali enteralna prehrana ne zadošča, lahko bolnika hranimo tudi preko venskega dostopa s parenteralno prehrano (hrano dovajamo v žilo).
Telesna masa se običajno normalizira šele po prenehanju zdravljenja.
Ko bolnik kot del kemoterapije prejema kortikosteroidna zdravila, se pogosto zelo poveča njegov apetit. Bolnik se lahko prehodno precej zredi. V času terapije s kortikosteroidi naj se bolnik izogiba uživanju sladkarij in sladkih pijač ter zelo mastnim in slanim živilom. Prehrana naj bo čim bolj podobna načelom zdrave in uravnotežene prehrane.
Prehrana otroka z rakom
- Ko otrok zboli za rakom (Celjska Mohorjeva družba, 4. izd., 2018)
Prehrana odraslega z rakom
- Prehrana in rak: Kaj jesti, če zbolimo (Onkološki inštitut, 2017)