Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB), ki vključuje ulcerozni kolitis (UK) in Crohnovo bolezen, je ena izmed težjih imunsko pogojenih bolezni pri otrocih in mladostnikih. Bolezen je v razvitem svetu in tudi v Sloveniji v strmem porastu. Vzroki za nastanek KVČB še vedno niso pojasnjeni. Zaenkrat velja hipoteza, da je vnetje sluznice prebavne cevi posledica prekomernega odziva črevesne sluznice na že obstoječo črevesno mikrobioto.
Prehrana ima pomembno vlogo pri bolnikih s KVČB in sicer tako v času zagona bolezni kot tudi v času remisije. Še zlasti je zadostna in ustrezna prehrana pomembna pri otrocih in mladostnikih, saj je ob postavitvi diagnoze bolezni v povprečju 2/3 otrok s CB in 1/3 otrok z UK podhranjenih. Podhranjenost je najpomembnejši vzrok za zaostanek v rasti, zato je še toliko bolj pomembno, da imajo vsi otroci in mladostniki s KVČB ustrezno prehransko obravnavo in podporo. Prehransko so najbolj ogroženi otroci s CB z vnetjem v predelu tankega črevesa, ker imajo lahko poleg izgub hranil preko prebavne cevi, neješčnosti in povečanih energijskih potreb zaradi aktivnega vnetja tudi malabsorbcijo, ki dodatno poslabša prehransko stanje bolnika.
Prehransko stanje otroka in mladostnika s KVČB je odvisno od več dejavnikov, predvsem od aktivnosti bolezni, umeščenosti vnetja, oblike bolezni (stenozantna, vnetna, fistulizirajoča), zato je pomembno tesno sodelovanje zdravnika gastroenterologa in kliničnega dietetika, ki individualno za vsakega bolnika posebej pripravita strategijo za prehransko podporo. Za uresničitev strategije prehranske podpore pa je pomembno sodelovanje otroka ali mladostnika in staršev, zato se morajo le-ti aktivno vključiti v proces izdelave strategije. Le na ta način bomo uspešni s prehransko podporo in zagotovili otrokom s KVČB normalno prehranjenost in s tem tudi normalno rast in razvoj.
V času zagona CB svetujemo kot prvo izbirno terapijo izključno enteralno prehrano (IEP), ki dokazano zdravi aktivno vnetje črevesa. Remisijo doseže med 60-90 % bolnikov, ne glede na to ali so uživali polimerno ali elementarno IEP. Uspešnost zdravljenja je v veliki meri odvisna predvsem od pripravljenosti bolnika in njegovih staršev na dosledno uživanje IEP, ki poteka doma v domačem okolju. Zato je izjemno pomembna timska obravnava bolnika (bolnik, starši, zdravnik gastroenterolog, klinični dietetik, medicinska sestra, klinični psiholog, vzgojnovarstveni zavod, osebni zdravnik pediater), da se bolniku in staršem predstavi prednosti in pomanjkljivosti tovrstnega zdravljenja ter da se jim podrobno predstavi potek zdravljenja.
Obstaja več različnih protokolov oz. kliničnih praks glede zdravljenja KVČB z IEP, med seboj se razlikujejo zlasti v času trajanja, ko je bolnik na IEP (2-12 tednov) in v času trajanja ponovnega uvajanja živil (1-6 tednov). V Sloveniji so bolniki na IEP 4 tedne in prav toliko časa traja uvajanje živil.
Uvajanje živil je postopno, ob tem pa bolnik še naprej uživa enteralno prehrano, ki na začetku uvajanja varovalne prehrane še vedno predstavlja večino energijskega vnosa. Najprej se svetuje uvajanje škrobnatih živil brez prehranske vlaknine, sledi uvajanje mesa, zelenjave in sadja z malo prehranskih vlaknin, nato sledijo mleko in mlečni izdelki ter maščoba. Primerni načini priprave živil so kuhanje, dušenje in pečenje, odsvetuje pa se cvrenje. V primeru, da se pri določenem uvedenem živilu pojavijo simptomi bolezni, se živilo preneha uvajati. Dokler simptomi ne izginejo, se ne uvaja drugih novih živil. Količina varovalne prehrane se postopoma povečuje, količina enteralne prehrane pa postopoma zmanjšuje. Ob koncu uvajanja varovalne prehrane se bolnik vrne na običajno zdravo prehrano.
Pri bolnikih s KVČB v remisiji se svetuje uživanje zdrave in uravnotežene prehrane. Prehrano naj se predpisuje individualno, s predhodnim usklajenim načrtom bolnika, zdravnika gastroenterologa in kliničnega dietetika. Obstaja namreč veliko različnih diet, ki naj bi zdravile KVČB, a večina izmed njih nima znanstvene osnove. Zdrava in uravnotežena prehrana vključuje zadosten in starosti primeren energijski vnos, vnos makrohranil, mikrohranil in tekočine (vode ali nesladkanega sadnega ali zeliščnega čaja). Bolniki naj imajo pet obrokov, ki so enakomerno razporejeni tekom dneva. Izogibajo naj se industrijsko predelani hrani in pred pripravljenim industrijskim živilom. Poleg tega je bolnike potrebno opozoriti tudi na higieno pri pripravi hrane in pri uživanju hrane zunaj doma, saj lahko črevesne okužbe s hrano izzovejo ponoven zagon bolezni. Po posvetu z zdravnikom se svetuje tudi uporaba prehranskih dopolnil, predvsem vitamina D in kalcija, po potrebi tudi železa, kalija, magnezija, cinka, selena, folne kisline ter posameznih v vodi in maščobi topnih vitaminov. Največkrat dodajamo pripravke enteralne prehrane, kot del vzdrževalne terapije, ki vsebujejo vsa pomembna makro-in mikrohranila.
Z ustreznim individulanim prehranskim načrtom in prehransko podporo želimo doseči najpomembnejši cilj – normalno rast in razvoj otrok in mladostnikov s KVČB.
Vsem bolnikom s KVČB svetujemo, da se včlanijo v društvo KVČB kjer deluje tudi otroška sekcija, ki organizira vrsto strokovnih predavanj ter tako skrbi za ustrezno informiranost članov o novostih na področju KVČB.
Več o prehrani pri KVČB si lahko preberete na sledečih povezavah:
- Pomanjkanje vitaminov in mineralov pri bolnikih s kronično vnetno črevesno boleznijo (diplomsko delo, BF) 2020
- Klinična prehrana in kronično vnetna črevesna bolezen (farm vestn, 2017)
- Prehranski priročnik (KVCB.si) 2015
- 5. slovenski simpozij o kronični vnetni črevesni bolezni (KVCB.si) 2015
- 4. slovenski simpozij o kronični vnetni črevesni bolezni (KVCB.si) 2014