doc. dr. Evgen Benedik, univ. dipl. inž. živ. tehnol., klinični dietetik
asist. Neža Lipovec, mag. inž. preh., klinična dietetičarka
UVOD
Laktozna intoleranca (hipolaktazija) je stanje s popolno odsotnostjo ali zmanjšano količino encima laktaze, ki razgrajuje mlečni sladkor (laktozo) 1.
Laktoza je disaharid. Naravno jo najdemo le v mleku sesalcev in mlečnih izdelkih. Zaradi fizikalno-kemijskih lastnosti, kot so tekstura, hidracijske lastnosti in aroma, se laktoza uporablja kot sestavina v mnogih živilih, kot so mesni izdelki, margarine, prehranska dopolnila in kot pomožna snov v zdravilih 2,3.
Laktoza ne more skozi steno tankega črevesja, zato se mora v procesu prebave najprej razgraditi. Hidrolizo laktoze katalizira encim laktaza na površini črevesnih epitelijskih celic sluznice tankega črevesja 4. Kadar se laktoza pravilno hidrolizira, nastaneta glukoza in galaktoza. Glukozo hitro absorbirajo enterociti in jo prenesejo v krvni obtok, kjer služi kot vir energije. Galaktoza se lahko pretvori v glukozo s pomočjo encimov ali pa se uporabi kot komponenta glikolipidov in glikoproteinov 4.
Aktivnost laktaze se povečuje od 34. tedna gestacije in doseže maksimum ob rojstvu. Po prvih mesecih življenja se laktazna aktivnost prične zniževati (laktazna neperzistenca), kar delno še spodbudi prehod na gosto hrano. Konstantno raven doseže med 5. in 10. letom starosti 5. Laktazna aktivnost lahko vztraja tudi v odrasli dobi (laktazna perzistenca), kar je značilno predvsem za prebivalce severne Evrope in je verjetno posledica zgodnje živinoreje za prirejo mleka (8.000 let pred naši štetjem) 6. Laktazna perzistenca upada proti južnejšim delom Evrope, zelo redka je v jugovzhodni Aziji in južni Afriki. Tako laktazna neperzistenca, kot tudi laktazna perzistenca sta normalna fenotipa zdravih ljudi 7.
SIMPTOMI IN DIAGNOSTIKA
Zmanjšana aktivnost laktaze povzroča prisotnost nerazgrajene laktoze v gastrointestinalnem traktu, ki prehaja v debelo črevo, kjer jo razgradijo oz. fermentirajo prisotne črevesne bakterije. Pri tem se tvorijo kratkoverižne maščobne kisline (acetat, propionat in butirat) in plini (vodik, ogljikov dioksid in metan), kar povzroča simptome značilne za laktozno intoleranco; bolečine v trebuhu, napihnjenost, diareja, zaprtje, glavobol ipd. 3. Ti simptomi se običajno razvijejo od nekaj minut do dve uri po zaužitju živil, ki vsebujejo laktozo 6.
Najpreprostejši način ugotavljanja laktozne intolerance je t.i. domači način. Če imamo tipične težave za laktozno intoleranco, se za teden dni popolnoma odpovemo mleku in mlečnim izdelkom, po nekaj dneh naj bi se težave umirile. Po enem tednu zjutraj na tešče popijemo pol litra mleka. Nastop simptomatike je že skoraj zanesljiv dokaz za prisotnost laktozne intolerance. Naslednji dan enako poskusimo z mlekom brez laktoze, po čemer ne bi smeli imeti težav. Tak test sicer ni popolnoma zanesljiv zato se v primeru vztrajanja zdravstvenih težav posvetujte z izbranim zdravnikom 6.
Diagnozo postavi zdravnik na podlagi anamneze, potrdi pa jo z dihalnim testom ali s krvnim testom po obremenitvi s testnim obrokom laktoze. Možno je tudi, da se odloči za odvzem bioptov z endoskopijo in genetsko testiranje 2.
KLASIFIKACIJA
Laktozna intoleranca lahko nastopa v treh glavnih oblikah: prirojeni, primarni in sekundarni.
Prirojena (kongenitalna) laktozna intoleranca je izjemno redka avtosomno recesivna bolezen. V preteklosti so bile posledice usodne, danes z zgodnjo diagnozo in zagotavljanjem primerne prehrane brez laktoze lahko preprečimo smrt novorojenčka. Edino zdravljenje je popolna izključitev laktoze iz prehrane 3,6.
Primarna (hereditarna) laktozna intoleranca je najpogostejša oblika laktozne intolerance v odrasli dobi. Je posledica laktazne neperzistence, ki nastane zaradi neekspresije laktaznega gena 6. Ob rojstvu se tvorijo zadostne količine encima laktaze, potrebne za presnovo mleka kot edinega vira hrane za novorojenčka. Z uvajanjem goste hrane in tekom odraščanja se tvorba laktaze zmanjša. To, koliko je ostane, je pomemben faktor pri razvitju simptomov, kot tudi koliko laktoze na dan posameznik še lahko tolerira v prehrani 3,6.
Sekundarna (pridobljena) laktozna intoleranca nastane kot posledica gastrointestinalnih obolenj, pri katerih pride do poškodbe črevesnih resic tankega črevesa (virusni gastroenterokolitis, celiakija, kronična vnetna črevesna bolezen ipd.), kar vodi v zmanjšano laktazno aktivnost. Običajno gre za reverzibilen pojav; laktazna aktivnost se izboljša, ko se izboljša stanje osnovne bolezni oziroma je le-ta odpravljena 8.
LAKTOZNA INTOLERNACA NI ALERGIJA NA MLEKO
Pri alergiji na mleko gre za imunsko pogojen odziv telesa (telo prične s tvorbo protiteles IgE) na beljakovine v (kravjemu, kozjemu, ovčjemu ipd.) mleku 7. Laktozna intoleranca, v nasprotju z alergijo na mleko, ni povezana z delovanjem imunskega sistema in nastankom protiteles, gre za malabsorbcijo, katere vzrok je pomanjkanje encima laktaze 1. Ob uživanju mleka brez laktoze simptomi laktozne intolerance izzvenijo, medtem ko simptomi alergije na mlečne beljakovine ne 6.
ZDRAVLJENJE
Namen zdravljenja laktozne intolerance je lajšanje oz. izzven simptomov ter zagotovitev zadostnega vnosa hranil, ki jih sicer najdemo v mleku in mlečnih izdelkih, , saj zagotavljajo dober vir beljakovin, kalcija, magnezija, kalija, cinka, fosforja in vitamina D 9.
Ljudje, ki ne uživajo mleka in mlečnih izdelkov, potrebujejo prehranske alternative za ustrezen vnos predvsem beljakovin, kalcija in vitamina D. Dober vir beljakovin so zlasti ne predelano meso, ribe, jajca in stročnice. Dober vir kalcija so prav tako stročnice, zelenjava in male morske ribe, ki se jih lahko uživa skupaj s kostmi (girice, sardele). Dober prehranski vir vitamina D so zlasti male morske ribe in ribje olje. Svetuje se tudi uporaba prehranskih dopolnil oziroma zdravil z vitaminom D. Najboljši vir vitamina D je sicer zadostna izpostavljenost dopoldanskemu ali popoldanskemu soncu v poletnih oblačilih od meseca maja do meseca septembra in sicer vsaj 15-30 minut na dan 3.
ŽIVILA BREZ LAKTOZE
Z oznako “brez laktoze” so označena živila, pri katerih vsebnost laktoze ne presega 0,1 g/100 g živila (npr. mleko, maslo in mlečni izdelki deklarirani »brez laktoze«). Strogo izogibanje vsem mlečnim izdelkom, ki ne nosijo oznake »brez laktoze«, pri bolnikih z laktozno intoleranco ni priporočljivo, saj so raziskave pokazale, da lahko posamezniki z laktozno intoleranco zaužijejo tudi do 12 gramov laktoze na dan (to ustreza približno 250 ml mleka), ki jo seveda enakomerno razporedijo čez dan, ne da bi prišlo do poslabšanja 9. V mislih imamo predvsem maslo in fermentirane mlečne izdelke, saj se med fermentacijo laktoza počasi pretvarja v mlečno kislino 8. Vsi trdi siri imajo manj kot 1 g laktoze na 100 g živila, jogurti okoli 3 g laktoze na 100 g živila, med tem ko ima kravje mleko 4,7 g laktoze na 100 ml in mlečni sladoled 6,7 g laktoze na 100 g živila 10.
—————————————————————————————
POMEMBNO: Laktozna intoleranca ne pomeni, da morate iz vašega jedilnika izključiti vso mleko in mlečne izdelke ter jih nadomestiti z rastlinskimi napitki. To samo pomeni, da morate mleko in mlečne izdelke nadomestiti z brezlaktoznim mlekom in brezlaktoznimi mlečnimi izdelki.
Več o pasteh nepremišljene uporabe rastlinskih napitkov v sledečih dveh intervjujih:
– 1. del: Kravje mleko ali sojin, ovsen, mandljev napitek? (RTVslo.si, april 2022)
– 2. del: V čem je prednost kravjega mleka, v čem pa rastlinskih napitkov, kot so sojin, ovsen, rižev, mandljev napitek? (RTVslo.si, april 2022)
—————————————————————————————
Preglednica 1: Vsebnost laktoze v mleku in mlečnih izdelkih (g laktoze/100 g živila) (OPKP, 2020)
Živilo | Laktoza (g/100 g živila) |
Mleko v prahu | 35,1 |
Humano mleko | 7,0 |
Sladoled | 6,7 |
Kravje mleko | 4,7 |
Sirotka | 4,7 |
Kefir | 3,8 |
Jogurt | 3,1 |
Skuta | 2,9 |
Surovo maslo | < 1 |
Poltrdi in trdi siri | < 1 |
Mleko brez laktoze | < 1 |
PROBIOTIKI
Probiotiki so živi organizmi, ki prinašajo koristi za gostitelja. Pri posameznikih z laktozno intoleranco lahko probiotiki v obliki prehranskih dopolnil ali v obliki probiotičnih živil znižajo simptome napihnjenosti 6.
TABLETE ALI KAPSULE Z LAKTAZO
Pred uživanjem hrane, ki vsebuje laktozo, lahko posameznik zaužije peroralne tablete oz. kapsule, ki vsebujejo laktazo, in s tem zmanjšajo oz. preprečijo nastanek simptomov. Encimi običajno izvirajo iz gliv ali kvasovk. Odmerek je treba vzeti približno 15 minut pred zaužitjem živil z laktozo, učinkovitost pa je odvisna od količine zaužite laktoze. Večina encimov lahko cepi 20 g laktoze na obrok, vendar se učinkovitost zmanjša z večjimi vnosi laktoze. Tablete ali kapsule z laktazo ne zagotavljajo popolne cepitve laktoze 8.
SKLEP
- Laktozna intoleranca je stanje s popolno odsotnostjo ali zmanjšano količino encima laktaze, ki razgrajuje laktozo.
- Laktoza je disaharid, sestavljen iz glukoze in galaktoze.
- Laktozna intoleranca ni alergija na mleko!
- Večina ljudi z blago obliko laktozne intolerance normalno prenaša majhne količine mleka in fermentiranih mlečnih izdelkov.
- Ljudje, ki ne uživajo mleka in mlečnih izdelkov, potrebujejo prehranske alternative za določena hranila (beljakovine, kalcij, vitamin D idr.).
LITERATURA
1 Di Costanzo M., Berni Canani R. Lactose intolerance: Common misunderstandings. Ann Nutr Metab, 2019; 73: 30–37
2 Orel R. Bolezni prebavil: Laktozna intoleranca. V: Pediatrija. Kržišnik C. (ur.). DZS, 2015: 332
3 Ugidos-Rodríguez S., Matallana-Gonzáles M. C., Sánchez-Mata M. C. Lactose malabsorption and intolerance: a review. Food Funct, 2018; 9: 4056-4068
4 Misselwitz B., Butter M., Verbeke K., Fox M. R. 2019. Update on lactose malabsorption and intolerance: pathogenesis, diagnosis and clinical management. Gut, 2019; 68: 2080-2091
5 Misselwitz B., Pohl D., Frühauf H., Fried M., Vavricka S. R., Fox M. Lactose malabsorption and intolerance: pathogenesis, diagnosis and treatment. United European Gastroenterol J, 2013; 1: 151–159
6 Jereb Pregrad M., Siuka D. Laktozna intoleranca. Gastroenterolog, 2018; 22: 36-41
7 Flom J. D., Sicherer S. H. Epidemiology of cow’s milk allergy. Nutrients, 2019; 11: 1051
8 Szilagyi A., Walker C., Thomas M. G. Lactose intolerance and other related food sensitivities. V: Lactose: Evolutionary role, health effects and applications. Paques M., Lindner C. (ur.). Academic Press, 2019: 113-153
9 Szilagyi A., Ishayek N. Lactose intolerance, dairy avoidance, and treatment options. Nutrients, 2018; 10: 1994
10 Suri S., Kumar V., Prasad R., Tanwar B., Goyal A., Kaur S., et al. Considerations for development of lactose-free food. J Nutr Intermed Metab, 2019; 15: 27–34
11 OPKP. Odprta platforma za klinično prehrano. Ljubljana, Inštitut Jožef Štefan: spletno orodje http://opkp.si/. Dostop 20.8.2020