Prehrana ima velik vpliv na naše življenje in življenje naših potomcev. S pomočjo epigenetike spoznavamo nove razsežnosti vpliva prehrane na zdravje in življenje ljudi.
Prehransko programiranje je predvsem pomembno v prvih 1000+ dneh življenja, kamor štejemo čas 3 mesecev pred načrtovano nosečnostjo, čas nosečnosti in dojenja ter prvi 2 leti življenja otroka. V tem času je ključnega pomena zdrava in uravnotežena prehrana, tako staršev, kot tudi otroka. To je »okno«, ko se otroku najlažje privzgoji zdrave prehranske navade, ki mu ostanejo za celo življenje. Zdrave prehranske navade posledično zmanjšajo tveganje za razvoj prekomerne telesne mase, diabetesa, povišanega krvnega tlaka, bolezni srca in ožilja in presnovnih bolezni, tako pri otroku, kot kasneje pri odraslemu človeku. Vpliva celo na naslednjo generacijo potomcev. Opisani fenomen imenujemo presnovno ali prehransko programiranje.
Priporočeno branje: Koletzko B. et al. Long-Term Health Impact of Early Nutrition: The Power of Programming. Ann Nutr Metab. 2017; 70 (3): 161-169.
O meni
Kratek pregled šolanja:
2001-2005: Srednja biotehniška šola Kranj – živilski tehnik
2005-2010: Biotehniška fakulteta, UL – univerzitetni diplomirani inženir živilske tehnologije
2010-2015: Biotehniška fakulteta, UL – doktor znanosti iz področja Prehrane – naslov disertacije Prehrana v času nosečnosti in dojenja ter maščobno-kislinska sestava humanega mleka
Kratek pregled zaposlitev:
2010- : klinični dietetik na Kliničnem oddelku za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko ter Kliničnem oddelku za neonatologijo, Pediatrična klinika, UKC Ljubljana
2014-2018: asistent za področje Prehrane, Biotehniška fakulteta, UL
2018- : docent za področje Prehrane, Biotehniška fakulteta, UL
Znanje in izkušnje sem pridobival tudi v tujini, predvsem v okviru mednarodnih ERASMUS študijskih izmenjav na Finskem in Švedskem.
Bibliografija
– 14 izvirnih znanstvenih prispevkov
– 30 televizijskih in radijskih nastopov
– 350 različnih bibliografskih enot skupaj
Članstvo
Sem aktiven član različnih domačih in tujih strokovnih in znanstvenih združenj, kot je Evropsko združenja za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko (ESPGHAN).
Sem tudi aktiven član Nacionalnega odbora za spodbujanje dojenja pri UNICEFu Slovenije.
AKTUALNA ZAKLJUČENA DELA in PRISPEVKI
Prvih 1000+ dni
OSTALI NERAZPOREJENI PRISPEVKI
- Maščobe, za pravilno delovanje našega telesa (Hipp.si) 2020
- Slovenska strokovnjaka o tem, katera prehranska dopolnila res potrebujemo (Micna.Slovenskenovice.si) 2020
- Dojenje, mlečna formula in interes velekapitala (RTVslo.si, 2018)
- Dodatki v prehrani (RTVSLO.si) 2017
Klinična prehrana
OSTALI NERAZPOREJENI PRISPEVKI
- Indijski trpotec: Zdravju še bolj koristi, če ga vključimo v jedi, kot če ga uživamo samostojno (Delo.si) 2019
Novosti na Facebook strani
www.rtvslo.si
Gluten je zadnja leta vse pogosteje na zatožni klopi, češ da je kriv za vrsto zdravstvenih težav. Pa je res tako škodljiv, kot nas prepričujejo tudi nekateri zvezdniki? Bi s hrano brez glutena z…
Rastlinski nadomestki sira – ali lahko nadomestijo sir?
www.zps.si
Rastlinski nadomestki sira – ali lahko nadomestijo sir?
Ta vsebina trenutno ni na voljo
Razlog je običajno to, da je lastnik delil vsebino samo z manjšo skupino ljudi, spremenil, kdo si jo lahko ogleda, ali pa je bila izbrisana.