Prehransko programiranje

Prehrana ima velik vpliv na naše življenje in življenje naših potomcev. S pomočjo epigenetike spoznavamo nove razsežnosti vpliva prehrane na zdravje in življenje ljudi.

Prehransko programiranje je predvsem pomembno v prvih 1000 dneh življenja, kamor štejemo čas 3 mesecev pred načrtovano nosečnostjo, čas nosečnosti in dojenja ter prvi 2 leti življenja otroka. V tem času je ključnega pomena zdrava in uravnotežena prehrana, tako staršev, kot tudi otroka. To je »okno«, ko se otroku najlažje privzgoji zdrave prehranske navade, ki mu ostanejo za celo življenje. Zdrave prehranske navade posledično zmanjšajo tveganje za razvoj prekomerne telesne mase, diabetesa, povišanega krvnega tlaka, bolezni srca in ožilja in presnovnih bolezni, tako pri otroku, kot kasneje pri odraslemu človeku. Vpliva celo na naslednjo generacijo potomcev. Opisani fenomen imenujemo presnovno ali prehransko programiranje.

Priporočeno branje: Koletzko B. et al. Long-Term Health Impact of Early Nutrition: The Power of Programming. Ann Nutr Metab. 2017; 70 (3): 161-169.

Kdo sem?

Sem Evgen Benedik 🙂

Kratek pregled šolanja:
2001-2005: Srednja biotehniška šola Kranj – živilski tehnik
2005-2010: Biotehniška fakulteta, UL – univerzitetni diplomirani inženir živilske tehnologije
2010-2015: Biotehniška fakulteta, UL – doktor znanosti iz področja Prehrane – naslov disertacije Prehrana v času nosečnosti in dojenja ter maščobno-kislinska sestava humanega mleka

Kratek pregled zaposlitev:
2010-2015: mladi raziskovalec, Pediatrična klinika, UKC Ljubljana
2014-           : asistent za področje Prehrane, Biotehniška fakulteta, UL
2015-2016: pripravnik, Pediatrična klinika, UKC Ljubljana
2016-           : prehranski svetovalec na Kliničnem oddelku za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko ter Kliničnem oddelku za neonatologijo, Pediatrična klinika, UKC Ljubljana
2016-           : ustanovil Inštitut za prehransko programiranje

Znanje in izkušnje sem pridobival tudi v tujini, predvsem v okviru mednarodnih ERASMUS študijskih izmenjav na Finskem in na Švedskem.

Moja glavna raziskovalna področja so maščobne kisline, probiotiki in prehrana.

Kot klinični nutricionist sem subspecializiran za prehrano nosečnic in doječih mater, nedonošenčkov in dojenčkov ter otrok z gastroenterološkimi in/ali hepatološkimi težavami. Ukvarjam pa se tudi z drugimi svetovanji.

Sem aktiven član različnih domačih in tujih strokovnih in znanstvenih združenj, kot je Evropsko združenja za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko. Sem tudi aktiven član Nacionalnega odbora za spodbujanje dojenja pri UNICEFu Slovenije.

Pregled bibliografije.